Cumulus Tag Clouds requires flash and javascript
  Išči        
  Urbana mobilnost & ITInformacijska tehnologija
Novice

Vsem, ki ste v spomladanskih in poletnih mesecih 2012 pridno kolesarili za potrebe projekta CyCity se iskreno zahvaljujemo in hkrati obveščamo, da je na voljo kratko poročilo. Hvala in naša ekipa vem še naprej želi varno in prijetno kolesarjenje!


Na Urbanističnem inštitutu RS že drugič zapovrstjo raziskujemo vožnjo s kolesom v Ljubljani s pomočjo GPS napravic. Vse zainteresirane kolesarke in kolesarje vabimo, da se pridružijo akciji zbiranja podatkov od v spomladanskih in poletnih mesecih 2012. Več...


Uspešno smo predstavili projekt na mednarodni konferenci VELO-CITY 2011, ki je konec marca potekala v španskem mestu Sevilla. Preberi več na http://www.velo-city2011.com


Ljubljanska kolesarska mreža objavlja video posnetke med vožnjo s kolesom po mestu Ljubljana, dostopne na YouTube kanal


Arhiv novic

Informacijska tehnologija

Termin sodobna informacijska tehnologije se danes največkrat pojavlja v povezavi z zajemanjem, obdelovanjem, shranjevanjem in prenašanjem vseh vrst informacij.

1. GPS SISTEMI
Za primer naše raziskave gre za uporabo GPS sistemov za zajem podatkov in geografskih informacijskih sistemov (GIS) za obdelovanje, shranjevanje in prenašanje podatkov. Potrebno je evidentirati zadovoljiv vzorec kolesarskih poti oz. gibanja kolesarjev v prostoru. Evidentiranje takšnega gibanja poteka lahko na dva načina: prvi način je z uporabo GPS sprejemnikov, ki omogočajo zapisovanje poti, ki jo je sprejemnik opravil v določenem času, drugi način pa je z ročnim vnosom poti v GIS aplikacijo.

GPS sprejemniki ali GPS antene v povezavi z mobilnimi telefoni, dlančniki ali notesniki lahko pri tem pomagajo tako, da beležijo gibanje kolesarja od začetne točke do njegove končne točke. Pot, ki jo zapiše GPS sprejemnik, je možno prenesti v različne programe za nadaljnjo obdelavo. Med njimi so tudi GIS aplikacije, ki so za analiziranje poti najprimernejše.

GIS aplikacije omogočajo ročno vnašanje opravljene poti. Pri tem pomaga elektronska karta področja po katerem se giblje kolesar, ki jo kot podlogo pripravimo v aplikaciji. GIS aplikacija lahko deluje na osebnem računalniki ali na medmrežnem strežniku v medmrežju.

Pri naši raziskavi bomo uporabili obe metodi, saj bomo le tako lahko zajeli zadostno količino poti, da bomo lahko na njihovi podlagi pridobili verodostojen vzorec, ki je potreben za nadaljnjo obdelavo. Po prvi metodi omogočimo določenemu številu kolesarjev dostop do GPS sprejemnikov, jih poučimo o delovanju le-teh in njihovi uporabi za potrebe naloge, ter se dogovorimo za beleženje gibanja v določenem časovnem okviru. Po drugi metodi pripravimo medmrežno stran z možnostjo vnosa prevožene poti v GIS medmrežni sistem in omogočimo vnos podatkov čim večjemu številu uporabnikov.

O tehnologiji GPS

GPS ali Global Positioning System je sistem za pozicioniranje uporabnika sistema v prostoru. Sestavljen je iz konstelacije satelitov, ki krožijo v Zemljini orbiti. Njihovo število se giblje med 24 in 32. Sistem je začel delovati leta 1995. Za njihovo nemoteno delovanje skrbi United States Air Force 50th Space Wing. Podobne satelitske sisteme imajo še Rusija
(GLONASS - ki še ni dokončan), prihajajoči GALILEO evropske skupnosti, predlagani COMPASS republike Kitajske ter Indijski IRNSS.
Sistem je v začetku uporabljala samo ameriška vojska za svoje potrebe, leta 1996 pa je tedanji predsednik ZDA Bill Clinton izdal direktivo, da mora biti sistem uporaben tudi za civilne namene, predvsem za letalski promet. Leta 2000 so omogočili uporabo sistema tudi v civilne namene z manjšo natančnostjo, leta 2005 pa še z večjo natančnostjo. Natančnost se danes lahko izboljša še z zemeljskimi oddajniki. Trenutna natančnost je 10 m (lokacija v krogu s polmerom 10 m).

Za določitev položaja potrebujemo sprejemnik satelitskih signalov ali GPS sprejemnik. Sprejemnik sprejema signale, ki jih pošiljajo sateliti, ki krožijo v orbiti okoli Zemlje. Za izračuna natančnega položaja s pomočjo triangulacije, mora sprejemnik sprejemati najmanj signale iz štirih satelitov. Pri tem lahko visoke stavbe, drevesne krošnje, mostovi vplivajo na moč signala in sam izračun pozicije. V zaprtih prostorih sistem ne deluje. Novejši procesorji tipa SIFR III, omogočajo boljši sprejem tudi v težavnejših pogojih, kot so gosta urbana naselja z višjimi zgradbami, gosto poraščeni gozdovi in celo zaprt prostori z dovolj velikimi steklenimi površinami.
Sama uporaba GPS sprejemnika je preprosta. Sprejemnik mora najprej ugotoviti trenutno lokacijo, ki jo dobi tako, da najprej poišče vsaj štiri satelite z najmočnejšim signalom. Ko izračuna trenutni položaj, ga zabeleži na prikazovniku. V tem trenutku, ga lahko uporabnik začne uporabljati. Uporaba je odvisna od nabora funkcij, ki so vgrajene v GPS sprejemnik.
GPS sprejemnikov je več vrst. V splošnem jih lahko delimo na samostojne GPS sprejemnike in GPS antene.

Samostojni GPS sprejemnik je naprava, ki je sestavljena iz dela za komunikacijo s sateliti, antene, prikazovalnika ter programske opreme. Sprejemniki so različnih velikosti in oblik, največkrat pa so v velikosti malo večjega mobilnega telefona. Prirejeni so za uporabo v avtomobilih, plovilih, letalih in za ročno uporabo. Razlike med njimi se kažejo v sami obliki, načinu pritrjevanja in programski opremi. Ker so prenosni, uporabljajo za delovanje baterijske vložke in imajo po večini dodano možnost napajanja le-teh preko avtomobilske vtičnice ali omrežja. S tem je omejeno tudi njihovo delovanje. Navigacijski sprejemniki imajo programsko opremo prilagojeno cestni ali pomorski navigaciji, ročni pa največkrat navigaciji po terenu. Temu primerno imajo prednaložene karte, ki omogočajo uporabniku lažjo orientacijo v naravi. Vsi novejši sprejemniki imajo možnost prenosa ali uporabe topografskih ali navigacijskih kart iz različnih spominskih kartic. Zaslonski prikazovalniki, ki jih imajo sprejemniki so lahko od najpreprostejših LCD prikazovalnikov, ki so sposobni prikazati samo eno barvo pa do LCD prikazovalnikov, ki omogočajo prikaz milijona barv. Programska oprema, ki jo premorejo taki sprejemniki, je od modela do modela različna. Najpreprostejši omogočajo le prikaz pozicije v zemljepisni dolžini in širini, bolj sofisticirani pa veliko več. Možnost vnosa iskanih točk, navigacije do teh točk s pomočjo kompasa, beleženje prehojene ali prevožene poti, prikaz poti in pozicije na elektronskih kartah, ki so naložene v sprejemniku, govorno navigacijo do izbrane lokacije ipd.

GPS antena je sprejemnik, ki je sestavljen iz dela za komunikacijo s sateliti, antene, ki je največkrat skrita v ohišju in dela za komunikacijo z napravo na katero je antena priključena. Komunikacijski del in antena je največkrat enak kot pri samostojnih sprejemnikih, le da nima prikazovalnika in programske opreme namenjene uporabniku. Del za komunikacijo antene z napravami na katere je GPS antena priključena največkrat vsebuje USB ali Bluetooth protokole, ki omogočajo tako priključevanje. Povezava USB poteka preko USB kabla in je pogojena z USB priključkom na priključni napravi, Bluetooth povezava pa poteka brezžično s pomočjo radijskih valov in je pogojena z Bluetooth prejemnikom in oddajnikom na priključni napravi. Velikost GPS anten je največkrat od velikosti malo podaljšane SD kartice pa do velikosti manjših mobilnih telefonov. Priključimo jih lahko na mobilne telefone, dlančnike, notesnike in osebne računalnike. Vlogo prikazovalnika tu prevzame priključena naprava, nabor funkcij pa je odvisen od programske opreme, ki je nameščena na njej.

Programi za delo z GPS sprejemniki in antenami ter za delo z GIS sistemi in medmrežnimi GIS sistemi
Uporaba programske opreme za spremljanje premikov uporabnikov v prostoru pride v poštev samo za mobilne telefone, dlančnike in prenosne računalnike pri uporabi z GPS anteno. GPS sprejemniki imajo le-to že prednaloženo in je pri veliki večini sprejemnikov ni moč posodobiti ali zamenjati za drugo. Izbira programov za delo z GPS anteno je dovolj velika, da je možno poiskati primernega za uporabo pri zadani nalogi, bodisi za uporabo v mobilnem telefonu, na dlančniku ali v notesniku. Programi so lahko brezplačni ali plačljivi. Kvaliteta ni pogojena s ceno programa, saj se velikokrat zgodi, da so brezplačni programi kvalitetnejši od plačljivih.
Programi za delo z GIS sistemi so kompleksna orodja, ki omogočajo veliko več kot pa potrebujemo za uporabo pri tekoči raziskavi. Ti sistemi so tudi zelo dragi in za njihovo rokovanje potrebujemo usposobljeno osebje. Pri nas so najbolj razširjeni sistemi, kot so ESRI, ArcGIS sistem in Autodeskov MAP, ki omogočajo tudi analiziranje pridobljenih podatkov in izdelavo prostorskih analiz. Po drugi strani pa so medmrežni GIS sistemi lahko narejeni tudi na podlagi odprtokodnih sistemov kakršen je MapServer ali GeoServer. Pri tem je osnova medmrežni servis, ki omogoča prikazovanje prostorskih podatkov in vnos le-teh, okolje pa je potrebno izdelati z enim od medmrežnih programskih jezikov kot je ASP, PHP ali Java.

2. AVTOMATSKO ŠTETJE UPORABNIKOV V PROSTORU
Ne nazadnje naj predstavimo še napravo za avtomatsko štetje ljudi, ki predstavlja uporaben pripomoček za učinkovitejše urejanje okolice (urbanistično načrtovanje). S kvantitativnim opisom nekaterih pomembnih lastnosti opazovanega prostora lahko bistveno pripomoremo pri načrtovanju prostora. Z vidika naše raziskave so relevantne in zanimive lastnosti na primer število pešcev oz. kolesarjev, ki ta prostor koristijo, njihova časovna porazdelitev (ki vključuje tudi čas maksimalne obremenitve v poljubnem intervalu) ter ostali statistični parametri, ki jih je možno izluščiti iz porazdelitve. Opisana naprava predstavlja možen način zajemanja podatkov o objektih v premikanju. Za našo raziskavo je pomembna, ker omogoča ločiti opazovane elemente po hitrosti gibanja in dobljene podatke lahko ustrezno ločuje, tako, da je na primer kolesarske udeležence mogoče komentirati v kontekstu avtomobilskega prometa in pešcev. Pridobljeni podatki so kompatibilni z GIS-i. Napravo izdeluje Inštitut Tehnik. Vse avtorske in razvojne pravice so pridržane razvijalcu naprave.

Princip delovanja naprave temelji na umetnem razpoznavanju objektov s pomočjo mikrokamere. Človek lahko šteje pešce in kolesarje, ki jih opazuje na zaslonu. Temu podobno lahko s kompleksnimi algoritmi zgradimo napravo, ki izkazuje določeno mero umetne inteligence in avtomatsko prešteva pešce in kolesarje. Napredek polprevodniške tehnologije, posebno na področju procesnih sistemov in optičnih senzorjev, omogoča izgradnjo zelo zmogljivih sistemov za zajem in obdelavo slike. Tako obdelane in zgoščene informacije je možno pošiljati prek GSM omrežja v podatkovno bazo, kjer se izvede ustrezna statistična obdelava. Naprava zagotavlja 100% zasebnost pešcev in kolesarjev, saj v nobenem primeru ne zajema njihovih osebnih podatkov. S tem je dosežena skladnost z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Glede na želeno opazovano merilno mesto je možno napravo namestiti na drog ulične razsvetljave, semafor, steno oz. streho stavbe, ipd. Naprava sama šteje pešce in kolesarje. V podatkovno bazo pa prek GSM omrežja pošlje časovno porazdelitev števila pešcev in kolesarjev. Napravo razvijamo kot gradnik sistema več naprav, ki bo omogočal prostorski pogled na stopnjo obljudenosti na nekem izbranem področju. S tem bo možno ugotoviti kakšna je prostorska in časovna porazdelitev ljudi npr. mestnega središča, večjega parka, ipd. Omenjena naprava je uporabna ne le za ugotavljanje prostorske učinkovitosti urbanističnih rešitev temveč tudi za oceno ekonomske upravičenosti: posredno pripomore pri oceni o tem, ali so sredstva, ki so namenjena za ureditev nekega območja smotrno porabljena in ali je njihov učinek dovolj velik.