Cumulus Tag Clouds requires flash and javascript
  Išči        
  Urbana mobilnost & ITUrbana mobilnost
Novice

Vsem, ki ste v spomladanskih in poletnih mesecih 2012 pridno kolesarili za potrebe projekta CyCity se iskreno zahvaljujemo in hkrati obveščamo, da je na voljo kratko poročilo. Hvala in naša ekipa vem še naprej želi varno in prijetno kolesarjenje!


Na Urbanističnem inštitutu RS že drugič zapovrstjo raziskujemo vožnjo s kolesom v Ljubljani s pomočjo GPS napravic. Vse zainteresirane kolesarke in kolesarje vabimo, da se pridružijo akciji zbiranja podatkov od v spomladanskih in poletnih mesecih 2012. Več...


Uspešno smo predstavili projekt na mednarodni konferenci VELO-CITY 2011, ki je konec marca potekala v španskem mestu Sevilla. Preberi več na http://www.velo-city2011.com


Ljubljanska kolesarska mreža objavlja video posnetke med vožnjo s kolesom po mestu Ljubljana, dostopne na YouTube kanal


Arhiv novic

Urbana mobilnost
Urbana mobilnost oziroma mobilnost v urbanem okolju se v največji meri nanaša na premike znotraj urbanega območja, oziroma med različnimi urbanimi območji. V največji meri se ukvarja s potovanjem ljudi med njihovimi dnevnimi aktivnostmi. Vključuje različna prometna sredstva kot so nemotorizirane oblike transporta, sredstva javnega prometa, osebne avtomobile, kakor tudi hojo.

Za urbana območja, ki jih s stališča urbane mobilnosti ocenjujemo kot kakovostna, je značilno to, da so zastopani deleži potovanj, opravljeni z vsako od oblik transporta. Ta značilnost odraža možnost izbire prometnega sredstva, ki je najprimernejši za določeno potovanje. Prav tako je za taka območja značilno da v primerjavi z ostalimi ne izstopa eno prometno sredstvo (predvsem osebni avtomobil) ampak da se večino poti opravi z nemotoriziranimi oblikami transporta in sredstvi javnega prometa.

Zakaj ravno kolo? Kolo je pri zmanjševanju vpliva avtomobilov v mestu lahko tudi dober zaveznik javnega potniškega prometa. »Treba je povečati ne le privlačnost teh dveh oblik prevoza, ampak tudi komplementarnost med kolesarjenjem in javnim prevozom. To pomeni predvsem, da lahko varno puščamo kolesa na postajališčih javnega prevoza in da lahko kolesa jemljemo s seboj na sredstva javnega prevoza« (iz Evropska komisija, 2001).

Današnjo družbo v glavnem zaznamujeta dve značilnosti: delo in potrošništvo, je potrebno oblikovanju kolesarske infrastrukture upoštevati tudi vsebinske in programske usmeritve izboljševanju kolesarstva v mestih
Glede na ta dva parametra, so v svetu raziskave in dejanske prakse tudi pokazale pozitivne učinke in korelacije (Evropska komisija, 2001):

• Ker so kolesarji v povprečju telesno in duševno bolj zdravi, imajo podjetja z uslužbenci, ki veliko kolesarijo, večjo storilnost. To dejstvo je motivacija za mesta, ki se želi lotiti mobilnosti in kolesarjem želi dati boljši/pravi pomen. Primer: Podjetje Ciba Geigy že 20 več kot 20 let nagovarja svoje uslužbence, naj se v službo vozijo s kolesom. Leta 1989 je podarilo novo kolo približno 400 uslužbencem, ki so se odpovedali parkirnemu mestu na službenem parkirišču. Vsako leto pripravi kolesarske dneve z izleti, informacije in delavnice o popravilu 
koles. Podjetje se zelo zaveda, da mu kolesarjenje koristi: prihrani pri parkiranju, zmanjšuje prometno gnečo v ulicah v okolici podjetja, širi lepšo podobo o podjetju med okoličani in mestno upravo, izboljšuje mobilnost zaposlenih, ohranja zaposlene pri boljšem zdravju ter zmanjšuje število dni zaposlenih na bolniški odsotnosti.

• Zanimivi so tudi rezultati, ki dokazujejo, da enačba »živahnost trgovskega okolja = dostopnost z avtomobilom, ni vedno enačba! Študija v Münstru je opozorila na nekaj neznanih dejstev. Raziskava je zajela tri supermarkete oz. samopostrežne trgovine z živili, v katerih je ponudba dovolj pestra, da opravičuje velike nakupe enkrat na teden, in veleblagovnico, ki ponuja še druge izdelke, na primer obleke. Rezultati so pokazali, da avtomobilisti niso boljši kupci od kolesarjev, pešcev ali uporabnikov javnega prevoza: v nekaterih kategorijah so kolesarji celo boljši, saj pri vsakem nakupu kupijo manjše količine, zato obiščejo trgovino pogosteje (v povprečju 11-krat na mesec, avtomobilisti pa 7-krat) in so torej večkrat izpostavljeni skušnjavi nakupa.